Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga
Projekt, ki je trajal od leta 2009 do 2012 je promoviral strpnost med kulturami in medkulturni dialog med mladimi.
Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga
MCT v MAMD
Projekt Ambasadorji medkulturnega dialoga v štirih vsebinskih sklopih je iizvajalo 23 konzorcijskih partnerjev in 37 zunanjih partnerjev. aktivnosti so bile usmerjene v mlade in njihovo razumevanje drugih kultur ter so v celoti temeljile na mladinski participaciji.
MCT je v projektu sodeloval kot nosilec stebra za usposabljanje mladinskih delavcev za izvajanje Medkulturnega dialoga. Med letom 2009 in 2012 je MCT vsako leto usposobil po 20 mladinskih delavcev za delo v medkulturnem okolju iz večjega dela Slovenije. Prav tako smo intenzivno izvajali različne medkulturne dogodke, predstavitve in aktivnosti za mlade in z mladimi.
Usposabljanje Mladinski delavci v medkulturnem dialogu
Usposabljanje je potekalo takole:
- Uvodno srečanje udeležencev usposabljanja, kjer so bili deležni uvodnega in osnovnega predavanja o medkulturnem dialogu ter dobili navodila za sodelovanje v usposabljanju.
- Spletno izobraževanje, kjer so udeleženci prebrali vsaj tri strokovne članke na temu medkulturnosti in napisali esej.
- Srečanje udeležencev za pridobivanje nadaljnega teoretičnega znanja ter prikaz praktičnih primerov metodologije za delo z mladimi.
- Udeleženci so v lokalnem okolju izvedli vsaj eno aktivnost z mladimi in jo pravilno ovrednotili.
- Evalvacijsko srečanje, kjer so se preverili učni učinki ter prikazali primeri dobrih praks.
Publikacije projekta
Časopis in raziskava MAMD
V času projekta je nastal časopis MAMD, kjer je izšlo šest številk, ki promovirajo kulturno raznolikost in strpnost.
Izšla pa je tudi raziskava na temo strpnosti, ki je bila opravljena med dijaki srednjih šol, ki so sodelovale v projektu.
Častna izjava
Častna izjava Mladega ambasadorja medkulturnega dialoga
»Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga se zavzemamo za:
Odprto in spoštljivo izmenjavo mnenj med posamezniki in skupinami z različnim etničnim, kulturnim, verskim in jezikovnim ozadjem in dediščino na podlagi medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Prizadevamo si za svobodo in sposobnost posameznika, da se izrazi, ter smo pripravljeni in zmožni poslušati mnenja drugih.
Kot ambasadorji medkulturnega dialoga po svojih najboljših močeh prispevamo k političnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem vključevanju ter h koheziji kulturno raznolikih družb.
Po svojih najboljših močeh in znanju spodbujamo enakopravnost, človeško dostojanstvo in občutek skupnega cilja.
Prizadevamo se za globlje razumevanje raznolikih svetovnih nazorov in praks, za povečanje sodelovanja in udeležbe (ali svobode pri sprejemanju odločitev), da se omogočita osebna rast in preobrazba ter spodbujata strpnost in spoštovanje do drugih.
Spodbujamo:
· popolno upoštevanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava,
· udejanjanje medkulturnega dialoga, kot temeljne značilnosti vključujočih družb, ki ne dopuščajo, da je kdorkoli marginaliziran ali opredeljen kot izključen,
· uporabo medkulturnega dialoga, kot instrumenta mediacije in pomiritve,
· medkulturni dialog s kritičnim in konstruktivnim delovanjem za preseganje kulturnih prelomnic, obravnavo dejanske skrbi glede drobljenja družbe in negotovosti ter hkrati spodbujanje vključevanje in socialne kohezije,
· načela svobode izbire, svobode izražanja, enakopravnosti, strpnosti in medsebojnega spoštovanja človeškega dostojanstva.
Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga se zavedamo, da medkulturni dialog zahteva mnogo drž, ki jih spodbuja demokratična kultura, vključno z dovzetnostjo, pripravljenostjo voditi dialog in s tem, da se drugim dovoli izraziti mnenja, ter zmožnost rešiti konflikte na miren način in priznati dobro osnovane argumente drugih.
Zavedamo se, da medkulturni dialog prispeva h krepitvi demokratične stabilnosti, boju proti predsodkom in stereotipom v javnem življenju ter političnemu diskurzu in pospešuje ustvarjanje povezav med raznolikimi kulturnimi in verskimi skupnostmi, tako da lahko s tem pripomore k preprečitvi konfliktov ali njihovi pomiritvi, tudi kadar gre za razmere po konfliktih ali razmere v času „zamrznjenih konfliktov“.
Zavedamo se, da medkulturni dialog ni zdravilo za vsakršno zlo, ni odgovor na vsa vprašanja in da je njegov vpliv lahko omejen. Zavedamo se, da je dialog s tistimi, ki ga zavračajo, nemogoč, čeprav to nikakor ne odrešuje odprtih družb njihove zaveze, da nenehno ponujajo priložnosti za dialog. Po drugi strani pa je dialog s tistimi, ki so nanj pripravljeni, a ne delijo oziroma le deloma delijo „naše“ vrednote, lahko izhodišče daljšega procesa interakcije, na koncu katerega je vseeno mogoče doseči dogovor o pomenu praktičnega izvajanja vrednot človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.«
